O programu

Program PUM je javnoveljaven program neformalnega izobraževanja, namenjen mladim v starosti od 15 do 25 let, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje in so tako brez kakršne koli izobrazbe, na trgu dela pa zaradi pomanjkljivih izkušenj spadajo med težje zaposljive. Njihov socialni status je definiran tako z osipom kot tudi z brezposelnostjo.

Začetki PUM-a segajo v 90. leta, ko je število mlajših brezposelnih zelo naraslo, hkrati pa je tudi zelo naraščalo število mladih, ki so opuščali redno šolanje. Prvotna zasnova programa se je eksperimentalno izvajala kot Center za mlajše odrasle. Po dveletnih praktičnih izkušnjah smo program delno dopolnili ter ga poimenovali Projektno učenje za mlajše odrasle, spomladi 1998 pa je v Ljubljani stekla prva izpeljava.

Izvajalci

V treh letih smo program še strokovno dopolnjevali in nadgrajevali, vseskozi pa so tudi tekle aktivnosti na področju širjenja mreže izvajalskih organizacij.   Program sedaj izvaja 11 izvajalskih organizacij:

• v Ljubljani – TIN,
• v Slovenj Gradcu – MOCIS,
• v Celju – SKALA,
• v Murski Soboti – LU Murska Sobota,
• v Radovljici – LU Radovljica,
• v Ajdovščini – LU Ajdovščina,
• v Mariboru -  Andragoški zavod Maribor,
• v Kopru – Memory,
• V Noveme mestu – RIC Novo Mesto,
• V Tolminu – PRC Tolmin in
• v Škofji Loki – LU Škofja Loka.

Udeleženci

Značilnosti mladih, ki prihajajo v PUM, so nestvarna percepcija dela in zaposlovanja, zelo nizka motivacija za izobraževanje in neustrezno načrtovana poklicna kariera, katere začetek je ponavadi že ob koncu osnovne šole z nezmožnostjo izbire želenega srednješolskega izobraževanja.

Te in ostale negativne posledice šolske neuspešnosti in brezposelnosti vodijo do družbene osamelosti, s tem pa tudi do pomanjkanja funkcionalnih spretnosti, ki jih mlad človek potrebuje za uspešno komunikacijo z okoljem. Posledice osamelosti lahko vodijo tudi do marginalizacije, odvisnosti, ali celo do agresivnega in avtoagresivnega vedenja.

Namen in cilji programa

PUM je bil zasnovan, da bi tem mladim pomagal ustvarjalno in dejavno vstopiti v družbeno življenje. Mladostnike poskuša motivirati, da bi se po zaključku vnovič vključili v proces rednega izobraževanja, želi pa jih tudi usposobiti za večjo konkurenčnost na trgu delovne sile. Program je usmerjen k temu, da mladi spoznajo čim več različnih poklicev in da hkrati tudi odkrivajo svoje interese in talente.

S programom poskušamo:

• preprečiti socialno osamelost mladih;
• ponovno jih vključiti v kulturno okolje vrstniških skupin;
• zmanjšati socialne probleme v okolju;
• spremeniti negativen odnos okolja do njih;
• pospešiti medsebojno povezovanje in samopomoč med mladimi;
• razviti motivacijske mehanizme, da bi se ponovno vrnili v šolo;
• pomagati pri razvijanju delovnih navad in odpravljanju učnih problemov.

Temeljni cilj programa je pomagati mladim pri pridobivanju izkušenj in znanja, ki bi jim omogočili uspešnost pri nadaljevanju izobraževanja ali v izbrani poklicni karieri. Poleg tega cilja je bistveno tudi:

• pridobivanje funkcionalnega znanja, ki razvija splošno izobraženost, razgledanost in prožnost mišljenja,
• pridobivanje pozitivnih izkušenj učenja,
• jasno razčlenjene poklicne želje ter
• razvijanje sposobnosti kritičnega in problemsko usmerjenega mišljenja.

Izobraževalni cilji

Izobraževalne cilje programa delimo na tri skupine:

1. Med cilje splošne izobraženosti spadajo cilji poznavanja različnih učinkovitih tehnik strategij učenja in usposobljenosti za samostojno učenje, pridobivanje funkcionalnih izkušenj bralnih, pisnih, računskih in komunikacijskih spretnosti, obvladovanje funkcionalne rabe slovenskega jezika, matematike, računalništva, poznavanje temeljnih naravoslovnih zakonitosti, temeljnih pravic učenca, državljana, delavca, poznavanje ekologije in poznavanje temeljnih načel delovanja telesa.
2. Cilji oblikovanje poklicne identitete zajemajo širjenje poklicne informiranosti, izdelavo načrta poklicne kariere, funkcionalno rabo strokovnega jezika izbrane poklicne dejavnosti, spoznavanje novih ali prožnih zaposlitvenih možnosti, povezovanje s potencialnimi delodajalci v lokalnem okolju, razumevanje temeljnih sestavin delovno-pravne zakonodaje in usposobljenost za iskanje zaposlitve.
3. Cilji socio-kulturnega delovanja so povezani z oblikovanjem osebnostne identitete in med njih štejemo prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje, povečanje možnosti za premagovanje manj ugodnih spodbud iz ožjega socialnega okolja, sposobnost samostojnega ravnanja v instituiranih življenjskih položajih, učinkovitejša izraba prostega časa, pridobivanje delovnih navad, povečana samozavest, izkušnje ustvarjalnega druženja mladih, pozitivne izkušnje vedenja v skupini, ter poznavanje temeljnih možnosti sodobnih medijev in ustvarjalne uporabe medijske kulture.

Način dela

Temeljna oblika dela je projektno delo, njegova najpomembnejša značilnost pa je upoštevanje interesov in sposobnosti udeležencev, ki tudi sodelujejo pri načrtovanju dela. Udeleženci izberejo temo projekta, učne vire, metode in postopke, mentorji pa jim pri tem pomagajo. Ker sami aktivno sodelujejo in odločajo o poteku programa, se povečuje tudi njihova motivacija za sodelovanje v programu, posledično pa tudi motivacija za učenje in nadaljevanje izobraževanja.

Projektno delo se deli na štiri oblike, ki se med seboj smiselno povezujejo in prepletajo:

1. Individualni učni projekti so sestavni del načrtovanja poklicne kariere. Njihova vsebina izhaja iz opredeljenih osebnih ciljev udeležencev, to je npr. opravljanje manjkajočih izpitov, dejavnosti, povezane z oblikovanjem individualne poklicne kariere, ali pa je to projekt, povezan z osebnostno rastjo udeleženca v programu.
2. Izbirno projektno delo; njegova vsebina temelji na interesih in aktualnih učnih potrebah udeležencev. Iz študij in prakse vemo, da so za udeležence zanimive predvsem sodobne medijske produkcije (časopis, film),  umetnost (gledališke predstave, razstave, fotografija), potovanja. Izbirni projekt predvidoma traja od 1 do 3 mesecev in v njem sodelujejo vsi udeleženci v programu.
3. Produkcijsko projektno delo je usmerjeno je k spoznavanju novih načinov ustvarjalnosti, načinov uporabe energijsko manj zahtevnih  tehnologij, ki so okolju prijazne, razvijanju možnosti za oživljanje starih in izumirajočih obrtnih tehnologij in izdelavo predmetov, ki so značilni za lokalno okolje. Produkcijsko projektno delo lahko predstavljajo tudi različne storitve, ki jih skupine permanentno izvajajo za okolje.
4. Interesne dejavnosti se smiselno povezujejo z vsebinami, ki jim skupina udeležencev v poteku programa sledi, vendar jih ni mogoče izpeljati v sklopu drugih programskih možnosti. Njihova vsebina je lahko ožje povezana z dopolnjevanjem projektnih nalog.

Ker je delo projektno, v PUM-u ni klasičnih šolskih metod, učnih programov, ocenjevanja, selekcije, temveč delo temelji na projektih. Skozi različne projekte, kot so npr. film, gledališka predstava, časopis, si mladi pridobivajo temeljna funkcionalna znanja in spretnosti, pridobivajo izkušnje in znanja, ki jim omogočajo uspešnost pri nadaljevanju izobraževanja ali v izbrani poklicni karieri, dobijo pozitivne izkušnje učenja, jasneje razčlenijo svoje poklicne želje ter izdelajo poklicno ali zaposlitveno strategijo.

Potek programa

Ob prihodu v program se mentorji vsakemu udeležencu individualno posvetijo, skupaj z njim naredijo individualni načrt, ki ga udeleženec tekom obiskovanja programa poskuša doseči. Le-ta je podlaga vsem njegovim aktivnostim v programu. Individualni načrt je načrt za napredek udeleženca na vseh področjih, ne samo na šolskem, ampak tudi na socialnem, motivacijskem in osebnostnem. Je podlaga za izbiro vseh projektnih dejavnosti v programu, kajti le-te naj bi bile osmišljene s cilji, ki so si jih zastavili udeleženci v njem.

Skupinska dinamika v učnih projektih jim pomaga osmisliti učenje in izobraževanje, oblikovati stvaren odnos do dela in ustvariti osebno vizijo nadaljnje poklicne kariere in zaposlitve. PUM pomaga mladim iz socialne izključenosti in jim omogoča da odkrijejo svoje talente, ustvarjalnost, izboljšajo delovne in učne navade ter se naučijo sodelovanja v skupini.

PUM traja eno šolsko leto vsak dan od ponedeljka do petka. Poteka sedem ur dnevno. Organizirano projektno delo poteka od septembra pa do junija, julij je namenjen individualnim učnih projektom in interesnim dejavnostim, avgusta pa so ponavadi počitnice.

Za sodelovanje v programu se mladi lahko odločijo sami, po priporočilu prijateljev, staršev, svetovalnih delavcev v šolah, centrih za socialno delo, zavodov za zaposlovanje. Vključijo se lahko kadar koli med šolskim letom, prav tako pa lahko iz njega kadar koli izstopijo. Obiskujejo ga brezplačno, kot brezposelni pa so deležni tudi ugodnosti, ki jim iz tega statusa pripadajo.

Mentorji

Z mladimi v PUM-u delajo mentorji. Ker program teče v obliki projektnega dela in ker nima klasičnih šolskih metod, je temu primeren tudi njihov način dela, saj delajo brez mehanizmov avtoritarnosti in discipliniranja, njihovo delo temelji na doživljanju pozitivnih izkušenj.

Mentorji imajo ustrezno izobrazbo, ki je določena v Odredbi o smeri vodje mentorske skupine in mentorjev v izobraževalnem programu Projektno učenje za mlajše odrasle. Poleg tega so opravili Študijski program za izpopolnjevanje za mentorje v Projektnem učenju za mlajše odrasle, ki je v obsegu približno 200 ur in vsebuje znanja, s pomočjo katerih lahko mentorji samostojno opravljajo delo v programu: značilnosti mladih, njihove težave, odvisnosti, bolezni. Večina programa je posvečena učenju metode projektnega dela, velik del pa evalvaciji. Ob koncu študijskega programa kandidati za mentorje izdelajo seminarsko nalogo – načrt projekta, ki ga lahko kasneje uporabijo v skupini. Če zadostijo pogojem, dobijo licenco za mentorja v programu PUM, ki jo obnavljajo po treh letih.

V času izvajanja programa mentorjem zagotavljamo konstantno strokovno spopolnjevanje, katerega teme predlagajo sami glede na njihove potrebe.

Financiranje

PUM se financira tretjinsko:

• dve tretjini zagotavlja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport,
• preostalo tretjino pa naj bi zagotavljale lokalne skupnosti, na območju katerih se program izvaja, za kar pa ni zakonske osnove.   

Rezultati programa

V času delovanja se je izvajanje PUM-a pokazalo kot zelo upravičeno. Prvi razlog je prav gotovo v slovenskem šolskem prostoru še vedno zelo velik odstotek mladih, ki opustijo izobraževanje, ne da bi ga končali.

Drugi razlog je, da v Sloveniji še ni izobraževalnih programov, s katerimi bi mlajšim odraslim pomagali celostno odpraviti težave, ki nastajajo zaradi marginaliziranosti, ki je posledica tako šolskega neuspeha kot tudi vseh drugih posledic in težav (Projektno učenje za mlajše odrasle, 1999, 7). PUM pa te težave učinkovito in celostno odpravlja.

Tretji razlog, s katerim lahko program upravičimo, pa je njegova uspešnost, saj ga mladi, ki ga obiskujejo, zaključijo zelo uspešno, pa najsi bo to z vidika ponovne odločitve za nadaljevanje izobraževanja, pridobitve zaposlitve ali pa z psihosocialnega vidika.

Med leti 2000 in 2002 je pod nosilstvom Filozofske fakultete potekala evalvacijska študija programa z naslovom Socialnointegracijska vloga programa PUM. Njen temeljni namen je bil ugotoviti:

• ali program spodbuja in omogoča, da se mladi vračajo v izobraževanje in kakšni so učinki programa;
• ali program učinkuje zgolj kratkoročno ali tudi dolgoročno, tako da mladi vztrajajo do uspešnega dokončanja šolanja in zaposlitve tudi po vrnitvi v izobraževanje;
• kako je kurikulum PUM strukturiran in katere sestavine vplivajo na njegovo kakovost,
• katere kazalnike kakovosti je mogoče prepoznati v sistemu usposabljanja mentorjev programa PUM – ali je mogoče opaziti tudi pomanjkljivosti, ki bi jih kazalo odpraviti.

Bistvene ugotovitve evalvacijske študije
Bistvena ugotovitev je po mnenju celotne raziskovalne skupine, da ima program Projektno učenje za mlajše odrasle, dolgoročne socialnointegracijske učinke. V evalvacijo smo zajeli vse mlajše odrasle ki so bili od nastanka programa, to je od leta 1998, vključeni v program. Ugotavljali smo, kaj se je po vključitvi v program dogajalo z mladimi, ki so se prenehali šolati in se zato znašli na družbenem obrobju. Najnovejši podatki o njihovem zdajšnjem položaju (pomlad 2002, na anketo je odgovorilo 80 odstotkov vseh udeležencev, ki so obiskovali program od leta 1998 dalje) povedo, da se jih 40 odstotkov šola, 9 odstotkov jih je redno zaposlenih, 15 odstotkov jih je zaposlenih za določen čas, 2 odstotka se jih bo začelo šolati v šolskem letu 2002/03 , 21 odstotkov jih je brezposelnih, 2 odstotka v vojski, 2 odstotka na porodniškem dopustu, 2 odstotka na zdravljenju odvisnosti od drog, 7 odstotkov pa se jih je uvrstilo pod »drugo« ali »neznano«.

Odgovori o njihovih načrtih za prihodnost kažejo, da si je večina ustvarila jasnejšo predstavo o svoji nadaljnji poti in da dve tretjini udeležencev želita šolanje nadaljevati (33 odstotkov redno in 33 odstotkov ob delu). Ob teh in prej navedenih podatkih torej lahko rečemo, da je bil program uspešen.

Ugotovitve iz evalvacijske študije opozarjajo, da je šolski neuspeh in opustitev šolanja kompleksen družbeni problem, ki nastaja na presečišču družinskega, šolskega in širšega okolja ter kot problem presega vidik posameznika. Udeleženci programa PUM so mladostniki, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje. Analiza značilnosti okolja in šolska zgodovina udeležencev kažeta, da se v program vpisujejo mladi, ki sodijo v rizično skupino v družbi; družina v življenju teh mladostnikov nima podporne vloge, pa tudi šolanje zaradi šolskega neuspeha ne more delovati kot varovalni dejavnik.

Opustitev šolanja je pomembna prelomnica v posameznikovem življenju in mladostniki potrebujejo določen čas za preživljanje duševne stiske, iskanje rešitev, krepitev samopodobe itn. Posameznikova psihosocialna rehabilitacija je prvi pogoj za uspešno nadaljevanje izobraževanja. Udeleženci potrebujejo zunanjo podporo in pomoč pri izbiri nadaljnje poklicne poti in nadaljevanju izobraževanja. Celotna problematika, s katero so zaznamovani udeleženci, utemeljuje in upravičuje več mentorjev na število udeležencev, kakor je značilno za izobraževanje odraslih. Pomembna vloga programa PUM se kaže prav v tem, da omili ali relativizira pomen šolskega neuspeha in izpostavlja možnost popravljanja neuspeha ob drugi priložnosti. Delo v programu zajema tudi odkrivanje posameznikovih močnih področij, s tem pa se posamezniku odpirajo možnosti za konstruktivno uveljavitev.

Razloge za dobre učinke je mogoče iskati v ciljih, vsebinah in metodah izobraževalnega programa ter usposobljenosti mentorjev, ki program izpeljujejo. Evalvacijska študija je pokazala, da ne gre zgolj za deklarativno, temveč resnično zavezanost za oblikovanje programa PUM sodobni kurikularni teoriji in temeljnim načelom, ki so bila na tej podlagi povzeta tudi v izhodiščih slovenskega projekta kurikularne prenove. Izločiti kaže rešitve, ki jih kurikulum PUM prinaša pri uveljavljanju načela o posameznikovi dejavni vlogi v učnem procesu, saj kurikulum ponuja izvirne rešitve, ob katerih lahko posameznik v celoti vpliva na izbiro tematike, ki jo učitelj šele na poznejši stopnji strukturira kot učno snov in ji določi učne cilje ali standarde znanja. Čeprav gre za program s posebnimi cilji in za posebno ciljno skupino, smo mnenja, da bi bilo mogoče podobne rešitve uporabljati tudi v bolj formaliziranih kurikulumih, vsaj kot dopolnitev povsem strukturiranih in določenih učnih tem.

Učinki programa so precej odvisni predvsem od tistih, ki ga izpeljujejo, to je od mentorjev. Evalvacijska skupina kakovost izpeljave programa pripisuje naslednjim dejstvom: poleg zahtevane temeljne izobrazbe morajo mentorji opraviti usposabljanje v daljšem programu, ki jim pomaga spoznavati družbene in psihosocialne vzroke ter značilnosti osipnikov, sodobna kurikularna načela in izpeljavo ter začetno praktično preskušanje. Na podlagi opravljenega usposabljanja si ne pridobijo trajne pravice do dela v programu, temveč morajo usposobljenost po posebnem postopku dokazovati vsaka tri leta; to jih navaja k stalnemu spopolnjevanju. Vsako leto se udeležujejo evalvacijske delavnice, v kateri se temeljito pogovorijo o doseženih uspehih in težavah, ki nastajajo pri izpeljavi.

Pripravila: Andreja Dobrovoljc, Andragoški center Slovenije

Literatura:

Dobrovoljc, Andreja (2001). Projektno učenje za mlajše odrasle: poročilo o izpeljavi programa v šolskem letu 1999/2000. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.

Istenič Starčič, Andreja (ur.) 2003. Dobrovoljc, Andreja, Istenič Starčič, Andreja. Evalvacija socialnointegracijske vloge programa Projektno učenje za mlajše odrasle. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Velikonja, Marija, (ur.) (2000). Projektno učenje za mlajše odrasle. Izobraževalni program. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

Več o programu PUM na Andragoškem centru Slovenije