V letu 2006 je slovenska vlada dala v javno razpravo:

•  Državni razvojni program RS za obdobje 2007 - 2013 in pripadajoči
• Operativni program razvoja človeških virov za obdobje od 2007 – 2013.

Nedvomno gre za dokumente, ki so zelo pomembni tudi za vse organzacije in strokovnjake, ki delujejo na področju karierne orientacije in svetovanja.

Razvojna prioriteta je usmerjena v ključne kritične točke na slovenskem trgu dela, tj. vrzel med povpraševanjem delodajalcev in ponudbo na trgu dela, premajhna fleksibilnost, tako delodajalcev kot tudi posameznikov, potreba po večjem vlaganju v človeški kapital in udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju.

Prioritetna področja:

• razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela s spodbujanjem in podporo brezposelnim in neaktivnim, da aktivno pristopijo k reševanju lastne brezposelnosti, da se zaposlijo in/ali ohranijo zaposlitev,
• izboljšanje zaposlitvenih možnosti težje zaposljivih oseb, invalidov in drugih ranljivih skupin,
• zmanjševanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, ki so posledica nizke stopnje izobrazbe iskalcev zaposlitve oz. njihove usposobljenosti, ki ne ustreza povpraševanju delodajalcev na trgu dela,
• spodbujanje aktivnega staranja ter povečevanje zaposljivosti prebivalstva.
• Iskale se bodo tudi nove zaposlitvene priložnosti in podpirali projekti, ki bodo razvijali inovativne pristope na področju trga dela ter mednacionalni projekti, ki bodo omogočali izmenjavo izkušenj, rezultatov, dobrih praks.

Dokument omenja tudi nujnost razvoja področja kariernega svetovanja:

"Karierno svetovanje je v Sloveniji umeščeno med izobraževanje in zaposlovanje, saj ga izvajajo različne institucije na področju izobraževanja in trga dela. Razvoj na tem področju je nujen. V zadnjih letih se je močno povečalo število organizacij, ki se tako ali drugače ukvarjajo s to dejavnosti, kar je vsekakor pozitiven trend. Na tem področju so poleg šol in ZRSZ aktivni še Center za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, podjetja (oziroma del podjetij), študentske organizacije, nekatere zasebne agencije ipd. Temu je treba dodati tudi nekatere dejavnike na regionalni ravni (na primer regionalne razvojne agencije), ki so vključeni v nekatere aktivnosti in projekte s tega področja. Takšna pestrost je zaželena, vendar odpira tudi nekatera vprašanja, kot sta na primer zagotavljanje kakovosti storitev in usposobljenost izvajalcev. Praksa kaže, da lahko te aktivnosti znatno prispevajo k izboljšanju učinkovitosti te dejavnosti in racionalnejši izrabi virov."

Več o ukrepih operativnega programa