Ekonomski institut Maribor, Center razvoja človeških virov skupaj s partnerskimi organizacijami izvaja razvojne projekte na področju povečevanja zaposljivosti prebivalstva, razvoja lokalnega trga dela ter krepitve vseživljenjskega učenja. Z pridobivanjem evropskih, nacionalnih in regionalnih sredstev lahko prebivalstvu Podravja nudimo brezplačen dostop do znanj – različnih delavnic, usposabljanj in svetovanj, po meri ciljnih skupin oz. uporabnikov.

Mladi in brezposelne osebe so ena izmed naših osrednjih ciljnih skupin. Večletne izkušnje dela na tem področju kažejo, da je področje karierne orientacije v Sloveniji sistemsko neurejeno, nestrukturirano in da ga v šolah primanjkuje. V Sloveniji pogrešamo »krovno« inštitucijo, ki bi skrbela za celovito izvajanje in razvoj karierne orientacije ter vzpostavila primerno podporno okolje (z zagotavljanjem gradiv in orodij) za vse, ki potrebujejo dodatne informacije s tega področja.

Manjko karierne orientacije v srednjih šolah skušamo vsaj delno zagotoviti s pomočjo različnih projektnih aktivnosti. Tako smo za srednješolce v letu 2005 pripravili različne delavnice s področja načrtovanja kariere in osebnostne rasti, iskanja zaposlitve ter podjetništva in že 4. leto zapored v Mariboru organizirali zaposlitveni sejem. Za veliko mladih je bil to prvi stik z delodajalci in svetom dela. V sklopu kariernega kotička so bila na razpolago tudi različna orodja, s pomočjo katerih se mladi lažje odločajo o svoji nadaljnji študijski ali zaposlitveni poti. 

Ker v okviru formalnega izobraževanja mladi ne dobijo dovolj informacij o karierni orientaciji naše delo vsaj delno zapolnjuje vrzel in predstavlja dober komplementar šolskemu kurikulumu.  Če šole karierne orientacije ne bodo pričele aktivneje zagotavljati je smiselno, da se naše sodelovanje s šolami na tem področju še okrepi in tudi sistemsko ter finančno uredi. Temu v prid govori tudi dejstvo, da mladi oblike neformalnega izobraževanja dobro sprejemajo, saj potekajo v bolj sproščeni obliki in ne kot »šolsko predavanje.« V njem lahko aktivno sodelujejo, kar jih še bolj spodbudi, da pričnejo o tem čim prej razmišljati.

Izvajalke delavnic in svetovalke smo pri pridobivanju gradiv za delavnice prepuščene lastni iznajdljivosti, zato bi bilo dobrodošlo tesnejše sodelovanje z  organizacijami, ki delujejo na tem področju. Izmenjavali bi si lahko gradiva, orodja in določili enotne standarde izvedbe (kvalitete).