Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ima enoten program dela poklicne orientacije, ki ga zagotavlja na vseh območnih službah. Zaposleni na oddelku poklicne orientacije na centralni službi skupaj z vodstvom načrtujejo politiko poklicne orientacije na ZRSZ. Program dela zavzema naloge, ki so enotne in pomenijo minimalni standard izvedbe po vsej Sloveniji.

Zaposleni na področju poklicne orientacije izvajajo različne aktivnosti, ki jih vsebuje ta dejavnost: informiranje, ugotavljanje in ocenjevanje, nasvetovanje, svetovanje, poklicna vzgoja oziroma izobraževanje za kariero, posredovanje dela ali učnih mest, zastopanje, povratna informacija, spremljanje. Poklicna orientacija uporablja tudi različne načine dela s strankami, kot je individualno, skupinsko ali kombinacija obeh.

Težišče svetovalnega dela poklicnih svetovalcev na Zavodih je namenjeno delu z brezposelnimi (65%), preostali delež pa delu z mladino.

Poklicni svetovalci na Zavodih imajo univerzitetno izobrazbo socialne usmeritve. Večinoma so psihologi, ker tako lahko zagotovijo celo paleto dejavnosti, ki se izvajajo v poklicni orientaciji (tudi diagnostiko). Vsi na novo zaposleni poklicni svetovalci najprej spoznajo širše in ožje področje dela, opravijo usposabljanje - tečaji, delavnice (komunikacija in intervju, delo s skupino, ravnanje v težavnih situacijah,…), spoznajo se z uporabo delovnih pripomočkov in opravljajo hospitacije pri samem svetovalnem procesu. Ravno tako imajo  tudi mentorja, ki  jih usmerja in jim pomaga pri uvajanju. Šele po vsem tem, lahko zaposleni dela kot samostojni poklicni svetovalec.

Za kvalitetno delo pa je potrebno imeti tudi dobre, ustrezne in ažurne informacije ter gradiva (Razpisi, objave, ….). Potrebno je tudi konstantno izobraževanje na tem področju (kongresi, seminarji, sklici iz tega področja) ter povezovanje z ostalimi, ki delajo podobno delo (teamsko delo, primeri dobre prakse, izmenjava informacij,...).

Na nivoju države pogrešamo institucijo, ki bi imela pregled nad različnimi izvajalci poklicnega svetovanja in ki bi hkrati tudi skrbela za zagotavljanje kakovostnega dela na tem področju. Potrebno bi bilo določiti standarde znanj in veščin, ki jih mora zadovoljiti poklicni svetovalec, mogoče tudi v obliki pridobivanja  certifikata. Ravno tako pa bi ta institucija lahko informirala o novostih na tem področju, izdajala informativna gradiva, organizirala delavnice, seminarje za kvalitetnejše delo poklicnega svetovalca.