Povezovanje med ključnimi akterji, je povezano oziroma je posledica  odsotnosti Nacionalnega načrta za razvoj vseživljenjskega svetovanja, ki je bil izpostavljen že v mesecu oktobru. Ker ni nacionalnega okvirja, niso določene vloge različnih akterjev, niso določene pristojnosti in to povzroča medsebojno rivalstvo, bolj kot sodelovanje. Slovenski sindikati ne prepoznajo svoje vloge v okviru zagotavljanja vseživljenjskega svetovanja in so še vedno usmerjeni predvsem k plačni politiki in drugim zadevam, ki se neposredno vežejo na delovno mesto. Njihova vloga na področju svetovanja bi bila, predvsem v zagotavljanju svetovalnih storitev delavcem, katerih zaposlitev je ogrožena in na sistemski ravni, zavzemanje za pravico do svetovanja vseh zaposlenih.

Odsotnost standardov kakovosti je v Sloveniji – poleg pomanjkljivega sistemskega okvira (to je Nacionalnega načrta) najpomembnejša pomanjkljivost. Odsotnost standardov kakovosti je v kontekstu povečanega povpraševanja po svetovalnih storitvah, povečanega 'outsourcinga', pa tudi vedno večjih pritiskih po učinkovitosti in uspešnosti storitev, zelo problematična in ogroža splošno kakovost storitev. V kontekstu privatizacije bi bilo tako nujno potrebno določiti standarde kakovosti, ki bodo zagotavljali vsem uporabnikom enako kakovost storitev. Standardi kakovosti bi se morali nanašati na samo storitev in bi morali izpostavljati pomen odnosa – relacije med klientom in svetovalcem.

Vzroki:

• Odsotnost Nacionalnega programa, neodvisne strokovne institucije.
• Rivalstvo med akterji.

Posledice:

• Neenaka kakovost storitev.
• Možnost cenovnega dumpinga izvajalcev.
• Neučinkovita izraba potencialov – predvsem svetovanja za ranljive kategorije zaposlenih (odsotnost Sindikatov).

Možne rešitve:

• Priprava Nacionalnega načrta.
• Razvoj neodvisne institucije, katere naloga bo tudi razvoj standardov kakovosti.