Člani strokovne skupine prepoznavajo povezanost tako ključnih akterjev (na primer ZRSZ, pristojna ministrstva, sindikati, Zavod za šolstvo, FDV kot nosilec raziskav na tem področju) kot tudi izvajalcev storitev karierne orientacije in svetovanja (na primer OŠ, SŠ, Univerze, višje in visokošolska izobraževalna središča, privatne organizacije, nevladni sektor, ACS) kot temelj ustreznega in kakovostnega delovanja na področju  karierne orientacije in svetovanja. Opis stanja posameznih članov kaže, da si vsi želijo povezovanja navzven kljub temu pa je načrtnega povezovanja in sodelovanja v praksi premalo. 

Kot nekatere možne vzroke trenutnega stanja navajajo člani:

• pomanjkanje nacionalnega koordinatorja, ki bi skrbel za pretok informacij,
• vloge in pristojnosti različnih akterjev niso določene,
• preveliko obremenjenost zaposlenih, nezadostno financiranje,
• birokratske ovire,
• ni interesa, motivacije,
• rivalstvo med posameznimi institucijami/izvajalci,
• premalo znanja o partnerskem sodelovanju, premalo zavedanja o pomembnosti povezovanja.

Posledice se po mnenju članov strokovne skupine kažejo v:

• razpršenem izvajanju storitev karierne orientacije (ni celovite obravnave uporabnikov storitev),
• neusklajeni, nesistematični obravnavi,
• neustreznem svetovanju, informiranju,
• pomanjkanju / razpršenosti / nedostopnosti potrebnih informacij,
• slabši učinkovitosti svetovalnih storitev,
• nezadovoljstvu (šolskih) svetovalnih delavcev.

Na področju srednjega šolstva obstaja v povezavi z uspešnim izvajanjem karierne orientacije potreba po tesnem povezovanju osnovnih šol, srednjih šol, fakultet na eni strani ter ZRSZ in delodajalcev na drugi strani. Informacije o posameznih srednjih šolah oziroma študijskih programih bi morale biti zbrane na enem mestu. Prav tako bila zaželena info točka (forum), kjer bi bilo možno pridobiti informacije o študiju v tujini, možnih kombinacijah študijskih programov, možnostih pridobivanja štipendij, doma in v tujini. Za dijake bi bile zelo zanimive tudi informacije o kakovosti posameznih študijskih programov, kaj o posameznem študijskem programu menijo delodajalci, koliko študentov konča študij in podobno.

V šolskem centru Velenje imajo že dolgo tradicijo predstavljanja obstoječih učnih programov učencem in staršev po osnovnih šolah v regiji. Izvajajo tudi srečanja svetovalnih delavcev centra s svetovalnimi delavci osnovnih šol ter roditeljske sestanke za starše dijakov zadnjih letnikov.  Pri izvajanju omenjenih aktivnosti so sodelovali z delodajalci ter predstavniki ZRSZ. V zadnjem času ugotavljajo, da svetovalci ZRSZ pri teh dejavnostih ne sodelujejo več redno, prav tako pa za sodelovanje niso več zainteresirani niti delodajalci, saj je na trgu večinoma dovolj ponudbe posameznih profilov.

Svetovalci v organizacijah, ki izvajajo programe aktivne politike zaposlovanja ugotavljajo, da se brez celovitega reševanja problematike ne da uspešno pomagati (primer presežnih delavcev). Potrebno je povezovanje s ključnimi akterji, pri čemer pa nekateri igrajo bolj pasivno kot aktivno vlogo. S karierno orientacijo se posredno ali neposredno ukvarja tudi veliko organizacij v nevladnem sektorju, ni pa priložnosti (ali energije) za sodelovanje. Manjka organiziranih oblik predstavljanja aktivnosti. Prav tako ni sodelovanja med nevladnim in vladnim sektorjem.

Tudi na področju dejavnosti informiranja in svetovanja v izobraževanju odraslih ugotavljajo slabo pripravljenost drugih organizacij na sodelovanje. Izvajalci dejavnosti so bili zaznani kot konkurenca in ne kot partner, ki bi lahko pripomogel h kompleksnejšim in tako tudi kvalitetnejšim storitvam v okviru kariernega svetovanja.

Na Zavodu RS za zaposlovanje menijo, da je lahko njihovo sodelovanje z osnovnimi šolami  primer dobre prakse, prav tako pa dobro sodelujejo tudi s srednjimi šolami. Svetovalke ZRSZ se udeležujejo informativnih sklicev glede novosti v srednješolskem izobraževanju. Sklic svetovalnih delavcev organizirata tudi Univerzi v Ljubljani in Mariboru. Klub temu pa obstaja želja po direktnem obveščanju s strani Ministrstva za šolstvo in šport o novostih in spremembah v šolskem sistemu ter bo po boljšem sodelovanju med višje in visokošolskimi institucijami ter zavodi.

Možne rešitve

Člani strokovne skupine vidijo več možnih rešitev težav, ki izvirajo iz nepovezovanja akterjev na področju karierne orientacije:

• ustanovitev nacionalnega koordinatorja,
• več organiziranega povezovanja in skupnih nastopov predstavnikov različnih organizacij, kar bo omogočilo celosten pristop k problematiki,
• povezovanje strokovnjakov z različnih strokovnih področij,
• več osebnega pristopa k svetovanju,
• večje število poklicnih svetovalcev,
• oblikovanje skupnih spletnih strani srednjih šol in fakultet, oblikovanje baze podatkov o stanju na trgu dela, 
• več razpisov za sofinanciranje karierne orientacije, kar bi omogočilo usmerjene, kontinuirane dejavnosti, 
• več skupnih aktivnosti na nacionalnem nivoju,
• podpora povezovanju različnih akterjev s strani resornih ministrstev,
• širjenje znanja in izkušenj o pomenu povezovanja.

Člani strokovne skupine ugotavljajo odsotnost standardov kakovosti na področju izvajanja storitev kariernega svetovanja. Posledice se kažejo v neustreznem izvajanju vsebin, neenaki kakovosti storitev, možnosti cenovnega dumpinga. Vpogleda v kakovost izvajanja posameznih dejavnosti ni.

Kot možne rešitve navajajo:

• oblikovanje kazalnikov kakovosti na nacionalnem nivoju (v šolski situaciji na primer bi to pomenilo oblikovanje izhodišč, ciljev, obveznega minimuma vsebin, opredelitve ustreznega načina dela, možnih izvajalcev, števila dijakov v skupini, obveznosti vseh sodelujočih akterjev)
• participacijo svetovalcev, osebno odgovornost za uresničevanje aktivnosti ter doseganje rezultatov,
• financiranje dejavnosti glede na ugotovljeno kakovost dela,
• širše sodelovanje pri pripravi in izvajanju vsebin, da bodo enotne in bolj kvalitetne.