V okviru povezovanja poklicne orientacije in trga dela bi izpostavila tri ključne probleme: problematika suficitarnosti in deficitarnosti poklicev, nepovezanost izobraževalne in gospodarske sfere ter pomanjkanje delovnih izkušenj pri mladih.

Problematika suficitarnosti in deficitarnosti poklicev
Na trgu dela se jasno kaže, kateri poklici so suficitarni in kateri deficitarni. Kljub presežku ponudbe določenega izobrazbenega/poklicnega profila se število vpisnih mest še ni zmanjšalo, premalo pa se je storilo tudi za to, da bi več mladih navdušili za deficitarne poklice. Presenetljivo je tudi, da Zavod RS za zaposlovanje številnim brezposelnim še zmerom financira šolanje za pridobitev  poklicev, ki so na trgu dela suficitarni.

Nepovezanost sfere izobraževanja in gospodarstva 
Vse več delodajalcev poudarja, da fakultetno ali poklicno izobraženi iskalci prve zaposlitve nimajo ustreznih znanj, ki bi odgovarjala dejanskim potrebam, primanjkuje jim tudi praktičnih izkušenj. Menedžerji podjetij, ki gradijo na inovativnosti, poudarjajo, da naših študentov in dijakov šolski sistem ne vzgaja v duhu, da je inovativnost nekaj dobrega, zaželenega in cenjenega, zato je šolski sistem ne vzpodbuja dovolj.

Pomanjkanje delovnih izkušenj pri mladih
Delodajalci so nenaklonjeni zaposlovanju mladih iz različnih razlogov. Ocenjujejo jih kot rizično skupino, ker nimajo delovnih izkušenj, delovnih navad in potrebujejo veliko uvajanja. V splošnem delodajalci neformalnim izkušnjam ne priznavajo dovolj veljave. Nekateri jih upoštevajo kot dodatno informacijo o aktivnosti osebe, na podlagi katere sklepajo o karakternih lastnostih osebe, drugi o neformalnih izkušnjah niti ne sprašujejo. Malo je delodajalcev, ki bi neformalno pridobljene delovne izkušnje ocenjevali kot enakovredne formalno pridobljenim. 

Vzroki

Problematika suficitarnosti in deficitarnosti poklicev

• Pomanjkljivost / odsotnost promocije deficitarnih poklicev.
• Nizek status,  družbeni ugled in slaba ocena perspektivnosti  deficitarnih poklicev.
• Mladi niso seznanjeni s trendi na trgu dela.

Nepovezanost sfere izobraževanja in gospodarstva

• Izobraževalna sfera se ne prilagaja dovolj hitro gibanjem in potrebam gospodarstva. Naš šolski sistem je rigiden in okostenel, zato ne odgovarja na dejanske potrebe in ni v koraku s časom.
• Kvaliteta študijskih programov je odvisna oziroma prepuščena osebni angažiranosti profesorjev. Nekateri v vsebine samoiniciativno vključujejo aktualne teme in praktične primere, drugi že desetletje predavajo isto. 
• V šolskih/študijskih vsebinah je potrebno dati več poudarka razvijanju lastnosti kot so podjetnost, inovativnost, samoiniciativnost, kritično mišljenje itd.

Vzroke za nenaklonjenost delodajalcev zaposlovanju mladih lahko iščemo v različnih dejavnikih:

• Delodajalci mlade prepoznavajo kot rizično delovno silo tako zaradi njihovih lastnosti kot pomanjkanja delovnih izkušenj. Z njimi  se nimajo časa ukvarjati, jih uvajati in podobno.
• Psihologi v Sloveniji poudarjajo, da se doba odraščanja v Sloveniji umetno vse bolj podaljšuje. Zato mladi v času šolanja še ne razmišljajo o načrtovanju kariere, rekoč da je še prezgodaj, se ne osredotočajo na svojo poklicno pot in pridobitev veščin, ki bi jim omogočile pridobitev zaposlitve. Temu primeren je tudi odnos nekaterih mladih do zaposlitve.
• Delodajalci predvsem s področja kovinarske stroke, s katerimi smo bili v stiku, so kot problematično omenili tudi motivacijo mladih. Poudarili so, da so pripravljeni sprejeti začetnike in jih priučiti dela, vendar mladi za to ne kažejo interesa oziroma veselja. V splošnem so mlade ocenili kot premalo 'zrele', z neresnim pristopom k delu, nezainteresirane in nepripravljene opravljati ta poklic.

Posledice

Problematika suficitarnosti in deficitarnosti poklicev

• Posledice se kažejo v vse večjem številu težje zaposljivih oseb.
• Veča se nezadovoljstvo mladih (po končanem študiju vsak upa, da bo dobil primerno zaposlitev, vendar jo tisti s suficitarnimi poklici težko dobijo) in delodajalcev (nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja kadra z deficitarnimi poklici).
• Posledice deficitarnosti določenih poklicev delodajalci npr. v kovinarski panogi že občutijo in to ponekod že ogroža njihovo poslovanje.

Nepovezanost sfere izobraževanja in gospodarstva

• Posledice se kažejo v nezadovoljstvu mladih (ko ugotovijo, da v času šolanja niso pridobili uporabnih znanj oz. znanj ki jih delodajalec potrebuje) in nezadovoljstvu podjetij (ko dobijo neusposobljene mlade).
• Slaba zaposljivost mladih diplomantov.

Pomanjkanje delovnih izkušenj pri mladih

• Mladi so težko zaposljivi, saj na trgu dela veljajo za rizično skupino.
• Mladi in delodajalci so vse bolj nezadovoljni.
• Mladi imajo občutek nekoristnosti, neperspektivnosti.  

Možne rešitve

Problematika suficitarnosti in deficitarnosti poklicev

• Prilagoditev števila vpisnih mest glede na dejanske potrebe.
• Več promocij deficitarnih poklicev.
• Dvig ugleda deficitarnih poklicev.
• Povezovanje mladih z podjetji že v času študija.

Nepovezanost sfere izobraževanja in gospodarstva

• Aktivnejše sodelovanje gospodarstva pri prenovi šolskih/študijskih programov.
• Sodelovanje gospodarstva s šolami pri praktičnem pouku, nudenju pripravništva, občasnega dela.

Pomanjkanje delovnih izkušenj pri mladih

• Uvajanje sistema mentorstva v podjetjih.
• Omogočanje mladim, da pridobijo delovne izkušnje.
• Priznavanje neformalno pridobljenih delovnih izkušenj.
• Povezovanja mladih z podjetji že v času študija.
• Osveščanje delodajalcev o potencialih in pozitivnih značilnostih mladega kadra.