Razkorak med potrebami in dejanskimi zaposlitvami
Upočasnitev gospodarske rasti je v zadnjih letih vplivala na zmanjšanje obsega aktualnega povpraševanja po delavcih in pripravnikih pri nas v Podravju. Med letom povpraševanje po kadrih niha v skladu s sezonsko naravo del v nekaterih dejavnostih. Pri svojem delu opažam, da je razkorak med potrebami in dejanskimi zaposlitvami vedno večji, kar dejansko opozarja na veliko strukturno neskladje.
Svetovalci se pri tem znajdemo v situaciji, kjer je potrebno uravnavati potrebe delodajalcev in brezposelnih oseb, tako da upoštevamo želje in poklicne interese brezposelnih oseb na eni strani ter dejanske potrebe delodajalcev po zaposlovanju.
Potrebe delodajalcev pri zaposlovanju novih delavcev so specifične. V večini primerov potrebujejo ustrezno izobraženega/usposobljenega delavca, ki mu lahko takoj samostojno opravlja zahtevano delo. Specifika so to manjši delodajalci, ki nimajo časa, da bi nov kader ob zaposlitvi uvajali v delo, dodatno izobraževali/usposabljali ter si ga izdelali po »svoji meri«.
Slediti potrebam delodajalcem po ustrezno usposobljenem kadru je izredno težko. Delodajalci se s svojim poslovanjem morajo znati hitro prilagajati na spremembe in potrebe tržnega gospodarstva ter temu primerno izbirajo kader, ki jim lahko pomaga s svojim znanjem in spretnostmi.
Trenutno poznamo primer delodajalca, ki ima potrebe po kadru iz področja livarstva (po poklicih: livarski pomočnik, talilec livar, metalurški tehnik, inž. metalurgije in dipl. inž. metalurgije). Znašli so se pred problemom pridobivanja ustrezno strokovno usposobljenega kadra. Tovrstno problematiko so prisiljeni reševati z lastnim usposabljanjem zaposlenih, vendar zaradi starejše starostne strukture delavce to ni dolgoročna rešitev.
Do leta 2011 bodo potrebovali vsaj 187 oseb z deficitarnimi poklici iz področja livarstva. Problem je v tem, da izobraževanje za poklice na področju metalurgije ne poteka. Tovrstna problematika je prisotna na območju celotne Slovenije, zato je potrebno najti celovito rešitev v povezavi z izobraževalnim sistemom, ustreznimi ministrstvi ter ostalimi implementacijskimi institucijami na nacionalnem nivoju.
Podjetje se je že obrnilo na enega izmed srednješolskih zavodov v Mariboru ter MŠŠ, z željo, da se omogoči redni letnik izobraževanja za področje metalurgije za IV. in V. stopnjo zahtevnosti. Ta čas v sodelovanju z ZRSZ iščejo možnosti za prekvalifikacije in dokvalifikacije brezposelnih oseb. Vendar je to proces, ki bo šele čez nekaj čas zagotovil želene rezultate.
Največjo vlogo pri tem ima podjetje, ki si prizadeva nastalo situacijo rešiti s povezovanjem ključnih akterjev tako na nacionalni kot regionalni ravni.
V takšnih primerih ter gledano generalno, je potrebno vzpostaviti mehanizem, ki bi letno po podjetjih ugotavljal načrtovane potrebe po dodatnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih ter zagotavljal ustrezno usposobljene delavce v podjetju, za tisti čas, ko je njihov zaposlen na dodatnem specifičnem usposabljanju (Job rotation). S tem procesom bi tudi mladi pridobili dodatne delovne izkušnje.
Last cached: 2008-09-03 11:47 AM