Člani strokovne skupine v glavnem delijo mnenje, da je virov in informacij za področje karierne orientacije veliko, vendar pa so te informacije zelo razpršene. Zbiranje ustreznih informacij je zapleteno in časovno potratno. Svetovalci, ki so pri tem odvisni predvsem od lastne angažiranosti in raziskovalnega duha, pogosto niso dovolj dobro informirani.

Informacije o možnostih strokovnega izpopolnjevanja in posvetih ne krožijo, prav tako ni informacij o projektih, ki potekajo na tem področju in so financirani iz evropskih skladov. Malo je tudi ustreznih pripomočkov in gradiv za načrtovanje kariere.

Neustrezna/pomanjkljiva informiranost se odraža v kvaliteti svetovanja. Ko sprejemajo svetovanci odločitve o nadaljevanju kariere ali šolanja, imajo na voljo premalo ustreznih informacij. Posledice se kažejo v osipu, nezainteresiranosti dijakov, pa tudi upadu zaupanja v institucije, ki naj bi nudile pomoč.

Na ACS, ki koordinira mrežo 14 svetovalnih središč za izobraževanje odraslih, menijo da so njihovi svetovalci na svojem področju dobro informirani, občutijo le pomanjkanje informacij o drugih svetovalnih dejavnostih. Tudi na ZRSZ oziroma CIPSU je na enem mestu zbranih veliko informacij, povezanih s karierno orientacijo. Za zbiranje ustreznih gradiv in pripravljanje informativnih gradiv oziroma podatkovnih baz za področja, kjer ta niso na voljo, skrbi tu NCIPS, Nacionalni center za informiranje in poklicno svetovanje. Kljub rednemu spremljanju pa so tudi te informacije včasih pozne in nepopolne, saj posamezne institucije slabo skrbijo za svojo promocijo – ni pisnih gradiv, spletnih strani, povezovanja (Jamnik).

Možne rešitve vidijo člani strokovne skupine v:

• vzpostavitvi baze vseh informacij povezanih s karierno orientacijo - te informacije bi morale biti sistematično urejene, ažurirane in dostopne širšemu krogu uporabnikov preko spletnega portala in specializirane publikacije,
• rednih srečanjih s predstavniku različnih ministrstev in zavodov, (aktivnejša vloga javnih institucij, zavodov),
• koordinirani izmenjavi informacij med izvajalci in državnimi institucijami (povezovanje akterjev na nacionalni ravni z lokalnimi izvajalci),
• spodbujanju aktivnosti s strani države (razpisi),
• pripravi ustreznih gradiv za načrtovanje kariere,
• ustanovitvi združenja poklicnih svetovalcev,
• sofinanciranje projektov, kjer se povezuje več različnih organizacij.