Informacije, ki  opisujejo raznovrstno ponudbo in možnosti so sicer bogate, vendar zelo razpršene. Ni osrednje institucije, ki bi zbirala in ponujala informacije in omogočala dostop do teh informacij preko spletnega portala. Institucije, ki se kakorkoli ukvarjajo s področjem zaposlovanja, pa so bolj usmerjene v iskalce zaposlitve in ponujajo specifično usmerjene informacije. Te informacije so sicer tudi uporabne v procesu karierne orientacije, a  predstavljajo le en delček celote.

Specializirane ponudbe za svetovalce praktično ni zaslediti. Tako, da ni toliko problem v informiranju kot pa v dejanskem pomanjkanju te ponudbe. Problem seveda izhaja iz nejasnosti, kdo je odgovoren za razvoj tega področja.

Vsi ki se ukvarjajo s poklicnim (kariernim) svetovanjem so med sabo premalo povezani in ni izmenjave in kroženja informacij. Do izmenjave informacij pa lahko pride le, če je vzpostavljena neka osnovna (infra)struktura.

Zelo malo obstaja literature o tem področju v slovenščini, še manj pa je izvirnih slovenskih člankov in strokovnih knjig. Razvite pripomočke uporabljajo organizacije v svojih programih, izmenjave ni. Ne vem pa kako je natančno z različnimi testi. Zdi se mi, da so predvsem pod pristojnostjo psihologov in so na vsak način premalo dostopni.

Problematika nezadostnega informiranja izhaja iz pomanjkanja osrednje institucije, ki bi se v Sloveniji ukvarjala s poklicno orientacijo. Informacije, ki  opisujejo raznovrstno ponudbo in možnosti so sicer bogate, vendar zelo razpršene.

Obstoječe institucije, ki vsaj posredno sodijo v področje so usmerjene predvsem v brezposelne (ZRSZ) in posredujejo podatke o zaposlitvah in o možnostih za brezposelne, CIPS pa sploh nima spletne strani, na kateri bi bila dostopna  široka paleta informacij.

Ni strokovnega združenja poklicnih svetovalcev, ki bi prav tako lahko zbirali in posredovali določene informacije.

Poklicni svetovalci se prebijajo vsak zase in izumljajo že odkrite stvari. To pa velikokrat zahteva preveč energije, zato se nekateri, ki jim to ni glavna prioriteta tega sploh ne lotevajo. To velja v veliki meri za svetovalce v šolah.

Pri dijakih je eden izmed bistvenih problemov, da imajo zelo malo informacij o možnih poklicih in o študijskih smereh. Predvsem o študijskih smereh je na voljo zelo veliko informacij, a ti mladi ne znajo priti do njih. Predvidevam, da jih nihče ne usmerja v to iskanje.

Možne rešitve:

• Osrednja institucija za poklicno orientacijo bi morala selektivno zbirati informacije in jih posredovati na spletnem portalu in morda tudi v specializirani publikaciji.
• Država bi morala z razpisi podpirati in vzpodbujati tovrstne dejavnosti. Potrebno pa je razviti projekt, ki bo resnično celostno zbiral informacije in jih posredoval.
• Ustanovitev združenja poklicnih (kariernih) svetovalcev.